|
Katedrala
v Šibeniku, Cerkev sv. Jakova
Gradnja
šibeniške katedrale, najbolj značilnega arhitektonskega renesenačnega
spomenika v Hrvaški, se je začela leta 1431, končala pa leta 1536.
Katedrala je zgrajena iz apnenca in marmorja z otoka Brača, neobičajno pa
je to, da nima zvonika, zato je to funkcijo prevzel stolp na bližnjem
mestnem obzidju. Svojo lepoto dolguje prvenstveno dvema mojstroma: umetniku
Juraju Dalmatincu, kateri je pri izgradnji krstilnice, svojega remek-dela,
skladno spojil gotske in renesančne značilnosti, na zunanjo stran cerkve pa
je dal postaviti 72 kamnitih portretov. Drugi mojster pa je Nikola
Firentinc, naslednik Donatellove kiparske šole. Njegova katedralna kupola
je visoka 38m in je vzor vrhunskega renesančnega stavbarstva. Šibeniško
katedralo je zaradi njene velike umetniške vrednosti leta 2001 UNESCO
uvrstil v seznam svetovne dediščine.
Splitska
katedrala, Katedrala sv. Duje
Osmerokotna
zgradba je postavljena znotraj obzidja Dioklecijanove palače in je v
preteklosti služila kot carski mavzolej, v 8. st. pa je ta zgradba,
v kateri je car poskušal zatreti krščanstvo, postala krščanska katedrala.
Katedrala ima krožen tloris, pod njo je grobnica, še posebej pa so zanimivi
njeni kamniti stropi s številnimi detajli. Vhodna vrata, ki so prav tako
bogato okrašena, pa so odličen primer razkošnega helenističnega stila.
Kupola, ki je bila zgrajena iz opeke, je bila okrašena z mozaiki,
šesterokotna prižnica iz 13. stoletja pa vsebuje elemente pozno romanične
arhitekture. Monumentalni leseni vratni krili sta bili izdelani iz
orehovega lesa in sta delo Andrije Buvine iz leta 1214. Na 28. pravilnih
poljih, uokvirjenih z rastlinskimi motivi, prikazuje umetnik prizore iz
Kristusovega življenja. Katedrala sv. Duje je skupaj s kompleksom Palače
vpisana v UNESCO-ov seznam svetovne kulturne dediščine.
Trogirska
katedrala, Katedrala sv. Ivana
Troladijska bazilika stoji na temeljih zgodnje krščanske cerkve, ki je bila
porušena ob prihodu Arabcev. V glavnini je bila zgrajena tekom 13. st., v času
romanike, strop pa je bil zgrajen v 14. st. in ima elemente gotskega sloga.
Zvonik, ki so ga zgradili naknadno v 16. st., je zgrajen v manirističnem slogu,
na vrhu zvonika pa so štirje kipi. Največja vrednost trogirske katedrale je
znameniti romanični portal, remek-delo največjega starejšega hrvaškega
kiparja, mojstra Radovana, iz leta 1240. Dvodelni portal prikazuje prizore
iz Evangelija in rojstvo Kristusa, prikazani pa so tudi prizori iz
vsakodnevnega življenja tekom leta, slike svetnikov in apostolov, eksotične
živali, sirene in mitološka bitja, na zunanjem robu z vsake strani pa je
prikazan lev ter na njem Adam oziroma Eva. Trogirska katedrala je skupaj s
starim jedrom mesta Trogira uvrščena v UNESCO-ov seznam svetovne kulturne
dediščine.
Cerkev
sv. Donata v Zadru
Predstavlja
najbolj znamenit spomenik sakralne arhitekture Hrvaškega naroda. Zgrajena
je bila na antičnem trgu, in sicer na začetku 9.st., ima pa vse značilnosti
predromanike. Velikokrat jo primerjajo z dvorsko kapelo Karla Velikega v
Achenu. Zgradba z monumentalno kupolo, visoka 27m, je zaradi svoje
zaprtosti ter strogih in minimalističnih oblik zelo impozantna, tekom
obdobij pa je postala simbol mesta Zadar. Zaradi posebnih akustičnih
efektov cerkev služi tudi kot koncertna dvorana za prireditve pod imenom
"Glazbene večeri u Sv. Donatu"
Eufrazijeva
bazilika v Poreču
Eufrazijana,
katere gradnja se je začela v 6.st., ima atrij, krstilnice ter bazilike s
škofovsko palačo in kapelo in je tipičen primer zgodnje krščanskega
gradbeništva. Zaradi požarov, potresov in ostalih neprilik je bila bazilika
večkrat obnovljena in dograjena, in tako lahko danes opazujemo ostanke
nekdanjih stavbarskih podvigov, od katerih so najbolj pomembni originalni
talni mozaiki iz 5.st. ter mozaiki srednje apside. V arhitektonskem smislu
je Eufrazijeva bazilika najzgodnjša troapsidna cerkev v srednji Evropi,
njeni mozaiki pa se štejejo med najpomembnejše spomenike monumentalnega
slikarstva 6. st.
Zaradi teh razlogov je uvrščena tudi v UNESCO-ov seznam.
Cerkev
sv. Križa v Ninu
Cerkev
nepravilnega križnega tlorisa z elipsoidno kupolo je eden izmed najlepših
primerov hrvaškega stavbarstva iz časov narodnih vladarjev. Čas njenega
nastanka ni točno znan, strokovnjaki pa se strinjajo, da je bila zgrajena v
času med 9. in
11. st.
Do danes se je ohranila v skoraj prvotni obliki. Poleg tega, da je imel v
njej svoj sedež škof, je zaradi svoje lepote in majhnosti (dolga je samo 36
korakov) poznana tudi kot "najmanjša katedrala na svetu", vendar
pa ji kljub skromnim dimenzijam ne manjka monumentalnosti. Pozornost
znanstvenikov je pritegnila še ena posebnost: proporcije cerkve so tako
popolne, da poleg tega, da služi kot sakralni objekt, služi istočasno tudi
kot koledar in ura dokazane točnosti, saj so vse dimenzije zidov, vrat in
oken preračunane glede na kot, pod katerim padajo sončni žarki v cerkev.
Dubrovniška
katedrala
Po lokalni
legendi je bila prva cerkev (na njenih temeljih je bila kasneje zgrajena
katedrala) zgrajena kot darilo Richarda Levjesrčnega, kateri je, ko se je
vračal s Križarskega pohoda, doživel brodolom pred Dubrovnikom. Da bi se
izognil smrti, se je odločil darovati denar za izgradnjo cerkve. Od te
zgradbe je po katastrofalnem potresu ostalo zelo malo, zato se je v 17. st. pričela gradnja
baročne bazilike s kupolo. Notranjost cerkve je okrašena s slikami italijanskega
mojstra Raffaelove šole, na glavnem oltarju pa je znamenito Tizianovo delo.
Zakladnica katedrale je bila do katastrofalnega potresa med najbogatejšimi
v Evropi, do danes pa so je ohranila relikvija v obliki roke ter dela
dubrovniških zlatarjev iz 11.
in 12.
st.
|
|